E fa'apefea ona galue se masini fa'aputu o le okesene?

O le taua o le "manava" ma le "okesene"

1. O le puna o le malosi: o le “afi” e fa’agaoioia ai le tino

O le galuega autū lea a le okesene. E manaʻomia e o tatou tino le malosi e faatino ai gaoioiga uma, mai le tata o le fatu, mafaufau i le savali ma le tamoʻe.

2. Tausia o galuega faavae faaletino: o le taua autu o le ola

E tele galuega taua a le tino e faia i taimi uma ma e faalagolago atoatoa i le sapalai faifai pea o le malosi, lea e lē mafai ona ausia e aunoa ma le okesene.

  • Galuega a le fai'aiO le faiʻai o le laumua lea o le tino. E ui e naʻo le 2% o le mamafa o le tino e aofia ai, ae e 20%-25% o le okesene o le tino e faʻaaogaina. A maeʻa ni nai minute o le leai o se okesene, e amata ona faʻaleagaina sela o le faiʻai, ma iʻu ai i le niniva, fenumiai, ma e oʻo lava i le faʻaleagaina tumau.
  • Tata o le fatuO le fatu o se maso e galue pea, e pamuina le toto ua tumu i le okesene i le tino atoa. O le maso lava ia o le fatu e manaʻomia le tele o le okesene e faʻatumauina ai lona faʻaitiitia. O le le lava o le okesene e mafai ona oʻo atu ai i faʻalavelave o le tata o le fatu, angina, ma e oʻo lava i le myocardial infarction (faʻamaʻi fatu).
  • MetabolismO faiga fa'akemikolo uma i totonu o le tino e fa'atumauina ai le ola, e pei o le fa'amalūina o mea'ai, toe fa'aleleia o a'ano, ma le fa'aumatia o otaota, e mana'omia ai le malosi e fa'atino ai galuega ma o lea e fa'alagolago ai i le okesene.

3. Tausia o le mautu o le siosiomaga i totonu: o le “pule o le paleni” o le tino

E taua tele le okesene mo le faatumauina o se siosiomaga mautu o vailaʻau i totonu o le tino.

  • Paleni o le 'acid-base'E maua mai i le metabolism o sela ni otaota 'āsi (e pei o le carbonic acid). E fesoasoani le okesene e fa'atumauina le pH o le toto ma vai o le tino i totonu o se vaega vaapiapi ma mautu, lea e mana'omia mo enzymes ma sela e galulue lelei ai.
  • Puipuiga o le tinoO le puipuiga o le tino o le tagata, aemaise lava nisi o sela puipuia (e pei o macrophages), e gaosia ai le tele o "reactive oxygen species" e matua fa'a'okesene e fai ma auupega pe a foloina ma fa'aumatia siama, siama, ma isi siama fa'ama'i. O le lelei o lenei faiga e feso'ota'i vavalalata ma le maualuga o le okesene.

Mo i latou e manaʻomia se lagolago faaopoopo mo le okesene, o tane okesene masani e tetele, e manaʻomia ona sui, ma e lamatia ai le saogalemu. O lea la, e iai se fofo e sili atu ona faigofie ma gafataulimaina?

Ioe, o se masini fa'aputu okesene lea – o se masini atamai e aveese ai le okesene mai le ea o siomia ai i tatou. "Mafaufau i se masini fa'aputu okesene o se faamama ea atamai tele. E mitiia ai le ea masani, fa'amama ese kasa e le mana'omia, ma tu'u ai ia te oe le okesene tulaga fa'afoma'i mo oe e manava ai."

O le “totoga” o le mea e faʻaputu ai le okesene

1. Faamama ea: O le “puipuiga muamua,” e nafa ma le aveeseina o le efuefu, mea e ma'ale'ale ai ma isi mea mai le ea.

2. Compressor: O le “fatu o le masini”, e nafa ma le fa’amamafaina o le ea e manavaina.

3. Siva molecular: O le “vaega fa'ataulāitu,” e tumu i ni vaega fa'apitoa e ta'ua o zeolites e matua'i lelei lava le mitiia o le naitorosene.

4. Tane e teu ai le kesi/tane e fa'aputu ai le kesi: e fa'aaoga e teu ai le okesene ua fa'amamāina ina ia mautu ai le tafe o le ea.

5. Mita tafe ma le alavai o le okesene i le isu: O le fa'aoga e pulea ai e le tagata fa'aoga e fa'aaoga e fetu'una'i ai le tafe o le okesene e mana'omia ma avatu le okesene i le tagata fa'aoga.

O le togafiti o le "liliu o le ea i le okesene"

1. Manava mānava ma le fa'amamāina

E mitiia e le masini le ea mai totonu o le potu (pe tusa ma le 78% le naitorosene, 21% le okesene). E pei lava ona tatou mānava loloa.

2. Fa'apipi'i

E fa'amamafa e le compressor le ea ua mitiia, sauniuni mo le isi fa'agasologa o le vavae'eseina.

3.Vavaeese

E fafaga le ea ua fa'amamafaina i totonu o le koluma o le sieve molecular, o vaega o le zeolite e pei o se "magnete nitrogen" malosi, e tosina mai ai mole mole o le nitrogen i le ea a'o fa'atagaina ai mole mole okesene laiti e ui atu. O le mea e sau mai le isi pito o le sieve mole okesene e o'o atu i le 90%-95%.

4. Fa'aulufalega ma le matasele

(Okesene e alu ese mai)O le okesene mama maualuga e fafaga i totonu o se tane kesi ona tuʻuina atu lea i le tagata faʻaoga e ala i se mita tafe ma se cannula okesene i le isu.

(Pa'u o le Naitorosene)I le taimi lava e tasi, e toe fa'asa'olotoina ai e le isi olo sieve molecular le naitorosene ua mitiia (e le afaina) i le ea e ala i le fa'aitiitia o le mamafa. E fa'ata'amilomilo olo e lua i le tekinolosi o le pressure swing adsorption, ma fa'amautinoa ai le fa'aauau pea ona maua le okesene.

E pei o ni tagata faigaluega se toʻalua o loʻo feauauaʻi e galulue, o le tasi e faʻamamā le ea aʻo le isi e faʻamamā le “otaota” (naitorosene), ma maua ai le sapalai o le okesene e le motusia i le 24/7.

Mataupu faavae o le gaosiga o le okesene

Tafega o le Pulse vs. Tafega Fa'aauau

1.Tafe faifai peaE fa'aauau pea ona tu'uina atu le okesene e pei o se vaitafe e le motusia. E fetaui lelei mo le moe po'o tagata e mana'omia le tu'uina atu pea o le okesene.

2.Tafega o le PulseFaiga atamai. E na'o le taimi lava e mānava ai i totonu e le tagata fa'aoga e tu'uina atu ai le okesene. E sili atu le fa'asaoina o le malosi ma e fa'alauteleina ai le ola o le maa o le masini fa'aputu okesene feavea'i.

Fautuaga taua mo le saogalemu

1. E maua mai i masini fa'aputu okesene le okesene malosi, ae le o le okesene mama. E saogalemu lea ma e ausia tulaga fa'afoma'i.

2. Ia fa'afeso'ota'i pea lau foma'i a'o le'i fa'aaogaina so'o se masini fa'aputu okesene. O le a ta'u atu e lau foma'i pe e te mana'omia se okesene fa'aopoopo, fa'apea fo'i ma le fua fa'atatau o le tafe (LPM) ma le fa'amoemoega o le saturation o le okesene.

3. Ia tausia lelei le ea e si'omia ai le masini ma ia fa'amamā pe sui fo'i faamama i taimi uma e fa'amautinoa ai le lelei o le fa'atinoga.


Taimi na lafoina ai: Oke-17-2025